ČASOVNI HEDONIZEM - zelo enostavna interpretacija hipotetične časovne dimenzije, ki pa mi v tem trenutku ne pomaga prav dosti, ker še vedno delujem trenutno za trenutek po trenutku :)))

Nekatere novejše znanstvene teorije (oče te teorije je Kurt Gödel) previdevajo, da je čas, ki ga merimo z urami, le matematična količina.Ko plezam, zame v tem trenutku velja za omenjeno dejavnost časovna reverzibilnost;), se premikam v prostoru, evidenca, da se sprehajam v času, je zgolj tema, ki me lovi;) in čas je samo rezultat delovanja nevronov v možganih, pri čemer gre za notranji linearni psihološki čas.Čas je potemtakem le numerično zaporedje gibanja, dogodkov, ki se dogajajo v vesolju oziroma v našem prostoru, vesolje pa je tako brezčasno.Zakaj se potem znova in znova izgubljamo v času, če pa je čas le mera za spremembe v brezčasju in je sedanji trenutek vedno isti in prihodnost doživljamo le kot rekurzivnost samega trenutka?

Priznam, da mi je Gödelovo vesolje všeč  in če ga moj s časom obremenjeni um zapopade pravočasno:), smisel mojega življenja ne bo obremenjevanje z lastno, še manj z občečloveško prihodnostjo, temveč bo odkrivanje brezčasne dimenzije, ki pa je samo ta  trenutek.
Neobstoj preteklosti-sedanjosti-prihodnosti deluje pomirjujoče, mistično.....vlak za večnost.
Nadgradnja hedonizma:))

relativno

Einsteinova splošna teorija relativnosti ima tudi globlji filozofski in življenski  pomen. Iste stvari namreč izgledajo drugače, če jih gledamo z drugačnega gledišča. Vse je relativno.Merjeni čas in dolžina sta odvisna od hitrosti opazovalca, torej sta relativna!

Splošno relativnostno  teorijo sem poskusila razložiti miličnici:), ki je bila statična (statični sistem je predstavljen kot stalen sistem, ki ne spreminja svoje strukture in stanja;) Ta sistem obstaja in »ne deluje«, če pa deluje, deluje »sam«. Se pa spreminja  glede na hitrost spremembe:)....prekoračitev hitrosti 11km/h  => položnica....sladke sanje:))